KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVO HRBTENICO ?
1. Telesna dejavnost
Pomembno je, da si izberemo tisto obliko gibanja, ki nam je všeč, ki nam ustreza in se ujema z našim načinom življenja. Že malo hitrejša hoja, ki mora biti enakomerna, izboljša krvni obtok, delovanje srca in pljuč. Dobra mišična funkcija je primarna obramba pred bolečino in pogostimi motnjami v delovanju hrbtenice. Terapevtske vaje krepijo naše telo, ga raztezajo, korigirajo držo in ustvarjajo ravnovesje. Plavanje, ki je zelo koristno za hrbtenico, naj bo takšno, da je telo čim bolj poravnano pri prsnem ali hrbtnem plavanju.Veliko ljudi, predvsem starejših, ne plava hrbtno ali so celo neplavalci. Za tiste se priporoča hoja v vodi in izvajanje vaj.
2. Odnos do škodljivih razvad in vedenjskih vzorcev
Da bomo spremenili nepravilno priučene in ukoreninjene vedenjske navade, se moramo sami odločiti in nato ugotoviti vzrok, zakaj se tako vedemo, in tudi, kako to počnemo. Dobra telesna drža v mirovanju in gibanju omogoča mišicam delovanje z najmanjšim naporom, varuje gibalne organe pred okvarami in poškodbami ter zagotavlja notranjim organom najboljši položaj. Pri slabi telesni drži porabimo veliko dodatne energije zavoljo nepravilnosti v položaju in obliki hrbtenice, ramen, medenice in nog, ki niso posledica okvar na kosteh, živcih in mišicah, ampak nastanejo zaradi nepravilnega delovanja mišic. Telesno držo lahko zavestno nadzorujemo in popravljamo.Veliko lažje jo popravijo tisti, ki skrbijo za elastičnost in mišično moč telesa. Dolgotrajna slaba drža se težko popravi in povzroča degenerativne spremembe sklepov, vezi in mišic ter bolečine.
3. Vedenje o zdravju
V razvitih državah je že preko dvajset let znana fizioterapevtska metoda zdravljenja bolečin v hrbtenici pod imenom “back school”. Pri nas smo ta zdravstvenovzgojni program preimenovali v Šolo proti bolečini v križu in jo v Zdravilišču Laško izvajamo od leta 1990.
Namenili smo go bolnikom, da bi se naučili:
- preprečevati bolečine v križu z zavedanjem pravilnega vzorca telesne drže in njene uporabe v vseh dinamičnih situacijah,
- samoopazovati in samokontrolirati,
- skrbeti za vzdrževanje močnih hrbtnih in trebušnih mišic ter mišic nog s pomočjo primernih vaj ali vrsto gibanja, ki ustreza posameznikovemu načinu življenja,
- razvijati samozavest ter spreminjati svoje življenjske navade.
Vzgoja, prosvetljevanje ter dajanje dobrih vzorcev so najbolj uspešni v dobi odraščanja. Zato smo otrokom namenili program Šole dobre drže v katerem pa naj sodelujejo starši, vzgojitelji, učitelji in celotna družba.
UVOD
Želja vseh staršev in družbe je zdrav otrok. Otrokom je treba posvetiti posebno skrb, ker so zaradi hitrega telesnega, duševnega in spolnega razvoja izpostavljeni vrsti problemov v okviru razvoja družbe. Njihovo telo potrebuje poleg pestre in zdrave prehrane tudi pravilno izbrano telesno vzgojo in rekreacijo, ki zagotavlja telesno in duševno ravnotežje ter privzgoji zdrav način življenja.Vedno več otrok in mladostnikov toži zaradi bolečin v hrbtenici, kar je lahko povezano s slabo držo, do katere prihaja v obdobju rasti. K temu prispevajo različni faktorji: premalo gibanja, obremenitev pri sedenju v šoli (neustrezni stoli in mize), obremenitev ob sedenju doma (TV, računalnik), (šolar presedi 1/3 dneva), hitra telesna rast (otroci dosegajo morfološke značilnosti prej kot njihovi vrstniki pred desetletji), velike obremenitve pri športu, pomanjkanje vzdržljivosti (otroci so gibalno vse manj sposobni, spretni, hitri, kar kažejo rezultati na telesno-vzgojnih kartonih), vibracijski stres (motorji), neprimerna oblačila (tesne hlače).
PREDSTAVITEV ŠOLE DOBRE DRŽE
Šola dobre drže obsega najmanj štiri učne ure in jo organiziramo dvakrat tedensko. Vodi jo višji fizioterapevt z izkušnjami iz tega področja ob sodelovanju šolskega zdravnika, učitelja, staršev ter šolskega psihologa.Pri vsaki uri uporablja ob grafoskopu in diaprojektorju tudi slike in lutko. Otroci lahko s pomočjo fizioterapevtov, vzgojiteljev in učiteljev izrežejo iz revij in časopisov slike in fotografirajo drug drugega pri prikazovanju napačne in pravilne stoje, pri sedenju, gibanju, nošenju in prenašanju bremen. S slikami, fotografijami in risbami okrasijo stene prostorov.
NAMEN ŠOLE DOBRE DRŽE
- učenje dobre drže otrok pri stoji, sedenju in v vseh dinamičnih situacijah,
- spodbujanje h gibanju,
- spodbujanje k samopazovanju in samokontroliranju,
- razvijanje samozavesti in prijateljstva.
PROGRAM ŠOLE DOBRE DRŽE
1. ura:
– seznanitev z otroki in starši,
– predstavitev vsebine Šole dobre drže,
– filogenetski razvoj drže,
– zgradba in oblika hrbtenice ter njena funkcija,
– učenje vaj ob igri in sproščanje.
2. ura:
– ponovitev snovi prejšnje ure,
– učenje pokončne drže ob zavedanju telesa, Aleksandrova tehnika,
– samoopazovanje in samokontrola telesne drže,
– učenje vaj za krepitev mišic in koordinacijo celotnega telesa ob igri
3. ura:
– ponovitev snovi iz prejšnjih ur,
– pravilno sedenje in sedenje na žogi,
– tehnika dviganja in nošenja bremen,
– učenje vaj ob igri,
– sproščanje.
4. ura:
– ponovitev celotne vsebine šole,
– otroke navdušimo za primerne športe in rekreacijo,
– preizkus znanja,
– vaje ob igri in sproščanje.
VSEBINA ŠOLE DOBRE DRŽE
Kako vplivamo na pravilno rast in vzdrževanje zdrave hrbtenice:
- otroke naučimo opazovanja in navajanja na zavestno korekcijo telesne drže,
- vzpodbujamo jih z osebnim zgledom, da bodo vzljubili športno
- vzgojo in da bo le-ta postala njihova potreba,
- dolgotrajno, enostransko sedenje naj prekinjajo z dobro izbranimi vajami,
- otroci naj ne sedijo na stolih odraslih z nepodprto hrbtenico,
- šolsko pohištvo naj bo prilagojeno višini otroka,
- telesna teža naj bo primerna njihovi velikosti in konstituciji,
- nosijo naj anatomsko oblikovano obutev iz naravnih materialov,
- zagotovimo jim dovolj spanja in naj ne spijo na starih vzmetnicah,
- naučimo jih pravilnega dviganja in nošenja bremen,
- naučimo jih telesnega in duševnega sproščanja med delom doma in v šoli.
- gibanje na svežem zraku (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje…).
4. Pravilno prehranjevanje
Sem sodi uravnoteženo in raznoliko prehranjevanje. Človek tehta danes 10,5 kg več kot pred sto leti. Od leta 1960 se je število prekomerno prehranjenih podvojilo.
Za hrbtenico velja “da vsak kg preveč spredaj (trebuh), je sedemkratna preobremenitev zadaj (hrbtenica)”.
5. Ustrezno reagiranje na stresne situacije
Stres povzroča napetost mišic, slabšo gibljivost in s tem bolečine v vratu in križu. Zato imata pri obvladovanju in preprečevanju bolečine v križu velik pomen umirjenost in pozitivna naravnanost. Relaksacija pomeni mirovanje naših misli in telesa. Duševna in čustvena sprostitev nam pomaga, da vzpostavimo samokontrolo fizioloških in čustvenih reakcij in se naučimo vplivati na naše osebno počutje. S sproščanjem telesa ustavimo plitvo dihanje, ki je posledica stresa ali bolečine, zmanjšamo mišično napetost in olajšamo bolečino.
AVTOR ČLANKA : Majda Anžin, fizioterapevtka